sončna-energija






solarni-sistem


Solarni sistem




ploskovni-sončni-kolektorji


Ploščati sončni kolektorji




vakuumski-sončni-kolektorji


Vakuumski sončni kolektorji

 

Solarna energija

Sonce je glavni dobavitelj energije na našem planetu. Leto za letom daje 7000-krat več energije, kot je današnja svetovna poraba. Približno 70 % jo pade nad oceane, vendarjo kljub temu ostane še zelo veliko. Tako pade npr. v Sahari na površini 200 x 200 km toliko sončne energije, da bi lahko z njo pokrili letno svetovno porabo energije. Sončna energija je do okolja prijazen, neizčrpen in brezplačen vir energije. Koristiti jo je mogoče vse leto, ne glede na letne čase. Danes je razvitih precej tehnologij, ki pretvarjajo sončno energijo.



Sončni kolektorji

Sprejemniki sončne energije, imenovani tudi sončni kolektorji se uporabljajo večinoma za ogrevanje sanitarne vode, uporabni pa so tudi kot naprave za ogrevanje zgradbe. Sestavljeni so iz transparentnega pokrova in absorberja, kjer se delovno sredstvo (medij) ogreje. Ogreto delovno sredstvo se s črpalko prenese v prenosnik toplote, ki je običajno v hranilniku toplote. V hranilniku toplote obstaja možnost dogrevanja z drugimi energijskimi viri (fosilna goriva elektrika). Solarna regulacija zagotavlja vklop obtočne črpalke takrat, ko je temperatura medija v sončnem kolektorju višja kot v hranilniku.

 

Obstajata dva tipa sončnih kolektorjev: ploščati in Vakuumski. V ploščatem sončnem kolektorju se absorber nahaja v ploščatem ohišju, ki ima na spodnji strani toplotno izolacijo. Pri vakuumskem sončnem kolektorju je absorber nameščen v vakuumu v steklenih Ceveh. Ker v vakuumu ni kondukcijskih in konvekcijskih izgub, so vakuumski kolektorji zelo učinkoviti. Njihova proizvodnja pa je bistveno dražja. Sončni kolektorji se namestijo na strehah ter balkonskih ograjah, na fasadah ali pa so prostostoječi. Potrebna površina za ustrezen doprinos toplote znaša glede na sistem od 0,75 m2 do 1,5 m2 na osebo. Sončni kolektorji morajo biti usmerjeni čim bolj proti jugu, za optimalno izrabo sonca spomladi in jeseni imajo naklon približno 45°. Toplota, pridobljena v sprejemniku sončne energije, se shrani v hranilniku. Za normalno uporabo sanitarne vode služijo kratkotrajni hranilniki toplote. Njihova velikost je 1,5 do 2-kratna dnevna poraba, pri enodružinski hiši 300-500 litrov. Shranjevalni medij je voda. Za daljši čas se toplota shrani v dolgotrajnih ali sezonskih hranilnikih toplote. V teh hranilnikih sta medija za shranjevanje voda ali zemlja.

 

S solarnimi kolektorji je mogoče zagotoviti približno 60 % letne energije za ogrevanje sanitarne vode. V sončnih mesecih se vsa potrebna energija za ogrevanje sanitarne vode pridobi s solarnimi kolektorji, v zimskih mesecih je treba vodo dogrevati ali pa sistem izključiti. Toplota v hranilniku lahko služi tudi za ogrevanje. Shranjena v kratkotrajni hranilnik pokriva približno 25-30 % potreb, vgradnja dolgotrajnega hranilnika zviša pokrivanje potreb na okoli 50 %. Dolgotrajni hranilniki toplote so najdražji del sončne naprave. Razvijali so se skupaj z
nizkoenergijskimi hišami, vendar se je izkazalo, da dobitki ne upravičijo investicije. Pri pasivnih hišah so redki, pojavljajo se le pri velikih pasivnih naseljih, kjerje sezonski hranilnik del daljinskega ogrevalnega sistema.

VIR: Monografija Pasivna hiša


Pošljite e-mail

email address:
Homepage:
URL:
Comment:

*:

*:

*:

Deli z ostalimi